-
1 game
[ɡeim] 1. noun1) (an enjoyable activity, which eg children play: a game of pretending.) igra2) (a competitive form of activity, with rules: Football, tennis and chess are games.) športna igra3) (a match or part of a match: a game of tennis; winning (by) three games to one.) tekma4) ((the flesh of) certain birds and animals which are killed for sport: He's very fond of game; ( also adjective) a game bird.) divjačina2. adjective(brave; willing; ready: a game old guy; game for anything.) korenjaški; pripravljen, voljan- gamely- games
- gamekeeper
- game point
- game reserve
- game warden
- the game is up* * *I [geim]adjectivepogumen, hraber, junaški; pripravljento die game — umreti junaške smrti, boriti se do zadnjega dihaII [geim]nounigra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka; plural športne igre, tekmaone's little game — ukana, zvijačato make game of — norčevati se, osmešitithe game is up — po njem je, načrt je propadelto make game of s.o. — norčevati se iz kogaIII [geim]intransitive verbigrati, kvartati za denarto game away — zaigrati, zakvartatiIV [geim]noundivjačina; lov; plenbig game — velika divjačina; slang težko dosegljiv ciljV [geim]adjectiveranjen, poškodovan, pohabljen, hrom, šepav -
2 all-round
1) (including or applying to every part, person, thing etc: an all-round pay rise.) splošen2) (good at all parts of a subject etc: an all-round sportsman.) vsestranski* * *[ɔ:lráund]adjectivevsestranski, mnogostranski, popoln; commerce pavšalen, povprečenall-round price — cena, ki vključuje tudi dodatne stroške -
3 crambo
-
4 mah-jong(g)
[má:džɔə]nounkitajska družabna igra (podobna dominu) -
5 parlo(u)r-game
[pá:ləgeim]noundružabna igra -
6 round game
[ráundgeim]noundružabna igra -
7 spelling
noun Her spelling is terrible; ( also adjective) The teacher gave the children a spelling lesson/test.) pravopis* * *[spéliŋ]nounčrkovanje; pravilno pisanje besed; pravopisspelling-bee — tekmovanje v pravilnem pisanju besed, v pravopisu (družabna igra)
См. также в других словарях:
družáben — bna o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo: družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast ♦ kor.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
partíja — e ž (ȋ) 1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa ♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bólha — e stil. é [u̯h] ž (ọ) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha ◊ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvájar — ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hálma — e ž (ȃ) igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezíti — 1 ím nedov. (ȋ í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mikádo — a m (ȃ) naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio ◊ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríhtar — ja m (í) 1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja 2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar ◊ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je … Slovar slovenskega knjižnega jezika